Kar je preveč, je preveč!

7.00 - Kako sem jaz priden. Sobota, jaz pa že pokonci.
10.00 - Pišuka! Prvi mesec je naokoli, bloga še nikjer. Danes pa res …
13.00 - [Delo ne gre in ne gre od rok.]
14.00 - Jaz sem preveč sit. [Zalegnem.]
16.00 - Soba bi bla za pospravit …
18.00 - Lakota me grudi!
19.00 - Samo še partijo šaha s Teppeiem, potem pa res …
20.00 - Saj res … tekma.
20.10 - Pa komu na čast plačujemo RTV prispevek, po netu pa niti fuzbala ne moreš pogledat. (Miha, daj ti malo Martiča in Berganta pofegerej, glede na to da imaš veze.)
20.30 - Začuda večopravilnost nocoj doro funkcionira: ob poslušanju Vala le zgrabim bika za roge - blog začne dobivati obliko.
24.00 - Na obzorju vidim žarek upanja. Prepojen s toplimi napitki na bazi kofeina, popikan od komarjev, znerviran od letanja vešč okoli glave in zelenih insekticidov po monitorju, v primerno klimatizirani učilnici (+14 stopinj C) začnem verjeti, da bo moj blog ugledal luč sveta prej, kot bo petelin trikrat zapel.