Polnilec za mobitel

Cimerotič s krabbesholmskih časov Mathias Kusk (bolj poznan kot računalniški serviser na domu Messiah Kusk) je nekoč pomodroval: "Ne vem kako, da se izdelovalci mobitelov ne morejo poenotiti in vsi uporabljati enakih polnilcev!?! No, če se že ne morejo zmeniti, naj vsaj vsi uporabljajo Nokiine."

Branje Crnkoviča me je opomnilo, da sem prejšnji teden doma pozabil enega od polnilcev. Nerodna reč, saj si predstavljate.

The Beautiful Afternoon

Today (March 19 2007) is the first aniversary of the Beautiful Afternoon.

Life is good. Life is the best. Beauty should be consumed at a small rate. Therefore beware!

And enjoy.

On that beautiful Sunday afternoon in 2006 Krabbesholmers were overdosing themselves on sun.

I've chosen this bucolic setting for this year's celebration. How about you?

Krabbesholm gensyn (obletnica)

Pretekli konec tedna sem vnovič obiskal Krabbesholm, kjer sem se udeležil snidenja bivših študentov.
Zabava bila je na višku. Poleg fajn ljudi je k temu pripomogel tudi bend po imenu Analogik (prihaja iz analog+elektronik), kar že samo po sebi daje slutiti nekaj obetavnega.
Ker že dolgo obljubljam, da bom objavil kakšne fotke mojih (sedaj že ex) sošolcev vabim vse firbčne (oz. razgledane, kot se temu političnokorektno reče dandanes), da odklikajo semle.

Reci avto … kangu

Včeraj zarana se je slovenska delegacija na venefestu (zabavi za prijatelje) odpravila domov. Bi rekel, da so bili kar navdušeni nad Krabbesholmom in Dansko.
V vzpodbudo vsem, ki še cincate, če bi se oglasili tukaj naj povem, kako je Matej opisal pot do Kraljevine: "Pa saj to je čisto blizu … samo čez Avstrijo in Nemčijo se zapelješ pa si tukaj." No Andrej, Tadej in Jurij so se strinjali, dodali so le še, da ta "samo" traja z avtom dobrih 16 ur!
Hvala za nepozaben obisk, pa še kaj naokol pridte. ;)

Andrej, Tadej, Jurij se odpravljajo domov.

Zdravo

Seveda je včerajšnji multimedijski cyber-punk performans prvoaprilska potegavščina, ki ni hecna je pa socialno motivirana.
Nastaja v okviru zadnjega šolskega projekta za sprejemce. Njen namen je opozoriti na probleme potrošniške družbe v kateri živimo in katere najočitnejša manifestacija so sodobne bolezni! (Kdor je na lastni koži, v družinskem ali prijateljskem krogu doživel, ve.)
Vsem, ki ste sodelovali, častim pijačo na prvem mednarodnem, sicer pa že tretjem tradicionalnem trienalnem Pikniku pri Korenjaku, ki bo (najverjetneje) 29. julija.

Na zdravje,
Simon

Zakaj? (Apd 4,9-11)

Razlog za mojo neažurnost v zadnjem času je bila bolezen. V nedeljo, 26. februarja, so na Onkološki kliniki bolnišnice v Kopenhagnu ugotovili razlog za moje glavobole in občasna slaba počutja po novem letu.
Dobra novica je, da sem na danskem deležen najboljše zdravstvene oskrbe na svetu in da mi 33 dni kasneje (=od včeraj dalje) ni več treba 2x tedensko hoditi v bolnico v Århus. Slabši del novice pa je, da sem imel redko obliko tumorja na možganih (meningiom).
To ni konec sveta, kot se zdi prvi trenutek. Je bolezen kot prehlad ali ošpljice na primer. V izogib nezaželenim govoricam o mojem zdravju ter v vednost in poduk o bolezni sem v nadaljevanju spisal krajši prispevek.

Mir in dobro,
Simon

Šok
Moja diagnoza je bila tumor možganov s srednje velikim malignim potencialom; "meningiom". Kljub temu, da sem sedel na stolu sem se ob novici sesedel! Šoka, ko ne veš ali bi se jokal ali bi kričal in ti ne ostane drugega, kot da obmolkneš se ne da opisat. Bog, zakaj? Jaz bi še živel.
Toda to je samo šok, ki je posledica nevednosti.

Bolezen
V dobrem mesecu sem se o tumorjih in raku naučil več kot prej celo življenje (pa to niti ni tak podvig, glede na to, da se nisem nikoli zanimal).
Možganski tumorji so raznovrstni. Iz nediferenciiranih celic v možganih lahko vzniknejo tumorji sestavljeni iz različnih vrst bolj ali manj zrelih, diferenciranih živčnih celic (t.i., nevrocitomi, gangliocitomi) ali iz mešanice zrelih živčnih in glialnih celic (t.i., gangliogliomi). Tovrstne rašče se večinoma pojavijo pri otrocih ali mlajših odraslih.Seveda, če raka ne zdravimo, večina obolenj sčasoma privede do smrti. Toda večino rakastih obolenj lahko zdravimo, številne tudi pozdravimo, še posebej če se zdravljenje začne dovolj zgodaj.
V deželah zahodne Evrope in S. Amerike je meningoiom dokaj redek in v diagnostiki najprej ne pomislijo nanj. Je pa to obolenje v nekaterih delih sveta precej pogostejše. Pravočasno in pravilno zdravljeno ima prav vedno – ob tipičnem poteku – ugodno prognozo.Več o raku na poučni danski strani, v angleški ali slovenski Wikipedii in na strani Društva onkoloških bolnikov Slovenije.

14. marec - v parku pred bolnišnico v Århusu. Utrujen, a zadovoljen, da je prvo obsevanje mimo

Zdravljenje
Po diagnozi in 2-dnevni hospitalizaciji v bolnišnici Rigshospitalet v Kopenhagnu sem zdravljenje nadaljeval na onkološki kliniki v Århusu pri Lars-u Damstrup-u, dr. med. Odločili so se za kombinirano zdravljenje z obsevanjem in kemoterapijo.
Način zdravljenja in pristop zdravnikov je zgodba zase. Zdravnik tu ni le obrtnik, ki določi diagnozo, temveč poleg tega tudi tvoj učitelj, psiholog in po enem mesecu takorekoč prijatelj. On poskrbi za bolezen in zate. Npr. za večino je velik šok že to, da jih ostrižejo na balin (zame, ki sem vajen kratkih frizur to ni bilo hudo) in prav zdravnik te ustrezno pripravi na reakcije vrstnikov in te usmeri, da gledaš situacijo s prave perspektive.Zanimivo se mi zdi tudi to, da sem bil hospitaliziran samo 4 dni v času celotnega zdravljenja. Ostalo so bili obiski klinike (v popoldanskem času ko nisem imel (šolskih) obveznosti!), ki so vedno vsebovali vsaj 1-urni pogovor! Tako sva se z dr. Damstrup-om tudi dogovorila za primeren trenutek in način posredovanja informacije domačim in ostalim, ki to berete.
Pri tem, ko življenje normalno teče dalje in ne ždiš v bolnici je dobro tudi to, da se ne samopomiluješ in ti v brezdelju ne rojijo neumnosti po glavi.

Zdraviljenje
Ko se soočiš s tako rečjo kaj hitro pomisliš na alternativno zdravljenje. Med raziskovanjem šarletanske znanosti sem naletel na zanimiv zapis, ki zadene v bistvo: "Metode alternativne medicine so stare tisoče let, pravijo. Zanimivo. Kolikor je meni znano, so dvesto let nazaj ljudje crkavali pri petdesetih. Se je ta alternativa šele pred kratkim prebudila? Ali pa raje potrkajmo na les, da smo se rodili v dobi sodobne medicine. (Seveda ne pozabimo na ločnico med dopolnilnim in alternativnim zdravljenjem. Tetin smrekov čaj zagotovo pomaga, ni dvoma. Naj mi ga le ne poliva na jajca v ozdravitev kile na stara leta.)"

Za konec
Če je zdravje, je vse … pravijo. Drži. Če imate kako vprašanje z besedo na plano. V kolikor bi želeli izraziti solidarnost jo raje kot z besedami sočutja izrazite z dejanji; darujte tistim, ki pomoč res potrebujejo – Mali vitez.

29. marec - le kdaj bo spet tako, kot je bilo?

Filmski kviz

V okviru zadnjega šolskega projekta je nastalo 6 zelo preprostih č-b vektorizacij znanih filmskih prizorov. Kdor ugotovi vse (oz. največ) dobi lepo nagrado. Imena filmov navedite v istem vrstnem redu kot so slike (odgovore sprejemam samo na tem mestu pod komentarji). Pa obilo užitkov …

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

Vsakdanjik

Včeraj je bil praznik. Grafični oblikovalci so končno dobili kište - 20 glanc novih iMacov z intelovimi srci in 20 palci po diagonali. Milina. In si oddahnili: konec je tritedenskega maltretiranja s skiciranjem. Kljub temu, da mi na produkntem dizajnu nič ne fali se sprašujem, le kaj sem zagrešil, da nisem bil deležen tega komforta tudi jaz prejšnji semester :).

Pod črto velja še zapisati, da so v resnici naročili ta male 17", tako da bo epilog zgodbe še gotovo zanimiv. (Jaz tudi še nisem prišel do svojega mobilnega mlinčka, kar je pri celi zgodbi še najhuje. )

Charlotte in Per (profesorja za grafično oblikovanje in administratorja) potita krvavi pot ob nameščanju sistemov na računala

Hirundo Rustica (termozofa)

Naloga se je na ponedeljkovo jutro glasila nekako takole: v 4 dneh izdelaj maketo termozofe v merilu 1:5. Na voljo imaš 60 x 40 x 0,6 cm veliko MDF (Medium Density Fiber) ploščo (t.j. ene sorte iverka). Gostujoči učitelj in mentor: Lars Tingskov Mikkelsen.
Kaj je pravzaprav termo … in kaj zofa? To vprašanje ni dalo spati tukajšnji mladeži.
Glede na to, da prihajam iz krajev, kjer je pol leta zima, pol leta mraz … bi moral to (oz. vsaj prvo) najbolje vedeti.

Na Blokah, pri minus dvaintridesetih stopinjah (ko vsaka izolacija in vsaka peč odpove), nas greje pri srcu, ker se imamo radi. Še najbolj pa se imamo radi za Gregorjevo. In tako je po 2 dneh padla zamisel. Termozofa Hirundo Rustica. Aka kmečka lastovka.

Časa za načrtovanje in izvedbo ni ostalo več dosti, za povrhu so se vrstili nepredvideni dogodki – v sredo izjemno večerno predavanje dveh španskih artistov (ki si zasluži svoje poročilo – pač, nisem si mogel kaj, da ju ne bi povabil na kozarec drameljčana, ki ga sicer nista pila (jaz pa), zaklepetali smo se pa vseeno) in v četrtek nenapovedan obisk Matjaža, ki je bil ravno na potovanju čez Dansko. Tako sem bil prisiljen izkoristiti zlate rezerve (kdaj pa še ni bilo tako?!) in do nadaljnega ukiniti spanje. V petek pet pred dvanajsto (torej ob enih) je bila maketa končana. Silom razmer pobarvana malo šlampasto, drugače brez vsakega kompromisa na račun krnjenja ideje – na kar sem (poleg tega, da mi pantžaga ni odrezala nobenega prsta) najbolj ponosen.

Tehnično gledano gre za dva identična nasproti si stoječa kvazifotelja. Sedalni in naslonski del je narejen iz "sendviča" 4 plošč, pri čemer sta srednji dve plošči samo ob robu (kot distančnik), v sredi je torej zrak. Elementa povezuje "moznik" (povežemo ju lahko na 4 oddaljenostih naslonjala drugega od drugega), ki ju lahko (če ste res tako dolgočasni, da se nimate s partnerjem kaj pametnega pogovarjati) obrnemo v isto smer (proti televizorju?!). Praviloma se na njo usedemo s strani (klasičen frontalen dostop ovira rep, t.j. sprednje noge). Zaradi nizkosti ni najbolj primerna za starejše.

Gre za verzijo 1.0, če se izrazim po računalniško.
Dosedaj znani hrošči:

• uporabljene so neprosojne akrilne barve (oz. premalo razredčene) in skrijejo teksturo,
• uporabljena je črna barva, ki ubija formo (lastovka je temno modra, bolje pa bi bilo uporabiti kaj svetlejšega, npr. sivo) in
• manjše estetske napake.

Seznam predvidenih izboljšav za verzijo 2.0:

• bolj sredinsko locirane noge s kremplji za stabilnost,
• po višini nastavljivo naslonjalo,
• naprednejši sistem za povezovanje elementov,
• natančnejše, strojno graviranje linij,
• odprava hroščev …

Nekaj slik:

Stranski pogled

Odspredni pogled

Tloris

Perspektiva

Vzporedna postavitev

Nekaj utrinkov z razstave (ne nujno najboljša dela):

Levo spredaj: Bladerunner (Christine)

Multifu Sofa (Viola-Rosa)

(Kasper)

39

Po treh skoraj neprespanih nočeh prihaja jutri na prodajne police prva številka magazina za "in" življenjski slog.

Snovalci so v uvodniku zapisali: "Nočemo se hvaliti – sicer pa to ni kompliment – ampak kadarkoli smo videli Playboy, Glamour ali Vogue se nam je zdelo, da si želijo izgledati kot mi, biti mi ampak ne vejo kako."
Bolj kot sama (2-tedenska) stvaritev je predstavljal izziv delo v timu petih kreativcev, petih individumov, petih različnih svetov. Uspelo nam je. Zelo dobro nam je uspelo. In ni nam neuspelo.
(PS. Daniel, sedaj pride končno na vrsto tudi najin logo!)

Iz vsebine 1. številke … lahko pa si prenesete tudi pdf (~6 mega).

Premiki

Nekako nenadejano je prišla. Selitev. Iz Palače (Palaeet) v Gozd (Skoven), iz dvoposteljne v samsko sobico, iz idilične hišice z malimi enostekelnimi v pritlični kubus z velikimi termopan okni. V mojo sobo se je naselila Diana, dekle mojega (sedaj že bivšega) cimra Mathiasa. No ja, kaj moremo, če se imata rada.

Moja nova "meniška celica" se mi dokaj dopade. V Skandinaviji se vse vrti okoli pojma hygge, ki v grobem pomeni nekaj podobnega kot "toplo in udobno" (ang. "cozy"). No sobica je še kar hygge … če na bolšjaku stauham kako preprogo pa bo čisto hygge.

Pohištvo je zgodba zase. Sila zanimivo, tudi funkcionalno (vsekakor 100x bolj, kot omarica, ki sem jo posedoval poprej), hiba je le, da je črne barve in se vsak prahec vidi že na daleč. In prah sem zapazil jaz, ki sem slep zanj + poprej je bila notri stanovalka, ki je non-stop "glancala" >> kaj šele bo sedaj?

Boril se bom hrabro in odločno. V duhu moje teorije o recikliranju z visoko dodano vrednostjo sem gate, ki so bile ob zadnji žehti spoznane za raztrgane, za vsak slučaj vseeno še spravil. In glej, že je tu nova naloga za ta kos odslužene bombažne tkanine: poslej bo to krpa za prah. Naj se vojna proti terorizmu začne: ne prah le metla bo sovrag.

Nenaseljeno pohištvo

Avtoportret

Nekaj filmske mane

V zadnjem času so mi bili predočeni kar štirje filmi, ki si vsi zaslužijo vsaj oceno zanimivo, če ne celo navdušujoče!

Privi je bil švedski Surplus. Dokumentarec, kritika potrošništva. Moj vtis: križanec med Barako in Michlom Moorom. Dovolj predvidljiv, da sem prve pol ure samo čakal, kdaj se bo pojavil insert zloglasnega Ballmerjevega hvalospeva razvijalcem. Kljub temu, da svarjenja pred potrošništvom ni nikoli dovolj se ne morem znebilti vprašanja legitimnosti – preveč švedsko, preveč Ikea.

Evo še par sličic.

V duhu trenutnega projekta (delamo magazin/katalog o življenjskem stilu) mu je sledil Crumb, portret znanega ustvarjalca stripov. Imdb pravi: čuden seks, obsedenost, stripi. In točno za to gre pri Zwigoffovem šestletnemu zasledovanju Roberta s kamero. Producent: David Lynch. (Ne-danski podnapisi bi bili kar dobrodošli.)

Tretji dokumentarec De Fem benspaend (ang. The Five Obstructions) je zakrivil režiser Lars Von Trier, ki kljub temu, da je režiral ta film ni njegov režiser. Pod mojstrovino se je podpisal Jørgen Leth avtor znanega kratkega filma Popoln človek, katerega mora po Larsevih navodilih 5x parafrazirati. Zelo gledljivo, motivacija, ko dobiš najbolj nemogočo nalogo. (Ko se nekoliko bolj podkujem v danščini oz. ko dobim angleške/slovenske podnapise si ga zagotovo ogledam ponovno.)

Zadnji je na vrsti še Scratch. Navdušujoč vpogled v deejayjevsko sceno, mala šola hip-hopa za stare rockerje. Trailer.

En moj (ne)navaden dan

Sicer pa je tu res prav fletno. Danes je petek. Popoldne sončno. Klima podobna bloški – se pravi v senci divje mraz. No in smo si prav hedonistično prinesli na s soncem obsijano dvorišče eno okroglo mizico, nanjo postavili grozdje, pa butilijo vina in se razpričali – to je bilo pred večerjo. No pa pojdimo kar po vrsti.

Četrtek se je prevesil v današnji dan. Šunder v učinici jenja … ljudje odhajajo (eni spat, drugi v disko), naposled ostanem sam. Dizajniram moje simbolčke. Dasiravno smo morali narediti le enega za zares in da je bil dead-line ob 13.15 v naletu dokončam vse tri. "I nu ja, kaj se pa zemediš …" Ura tri in ravno v hipu, ko sem se skoraj odpravil oditi (pravzaprav sem ravno pomišljal, če bi napisal še ta mejl) uletita v računalnico dve punčari z arhitekture. Za računalnike imata dve levi roki, hočem reči štiri. Da če bi jima morda pomagal … ura tri pa pol ali kot bi rekli Danci "klokken halv fire" [kloken hel fir].

Ni je boljše reči pred spanjem kot privoščiti si en "power snack"* – v prostem prevodu bi v duhu lumpanja po Ljubljani rekel: privoščiti si en z lipidi in aminokislinami zasičen burek ob 4h zjutraj potem, ko že čisto dehidriraš od preobilice pira. No, v jedilnici je skoraj vedno razstavljen kruh (se pravi žemlje), puter in marmelada. Tako niti Košmrljem ob vseh makaronih in "belih zosih" ne bi bilo tu hudega. Niti Mateju se ne bi bilo treba zjokat, saj je kruh (največkrat v eni izmed permutacij Sarinih podpepelnikov) v serijski opremi vsakega obeda. Nemara zavolj simboličnega lomljenja … In to še ni vse. Poleg stanadrnega menija obstaja tudi vegetarianski. Torej prosim, to ni pohan sir s pomfrijem 5x tedensko ampak hrana, ki ne samo nutricijsko ampak tudi po okusu in barvi 100 % verno sledi standardni – le mesnine so zamenjane s čim drugim. In pazite to, draga mati: menu je na voljo tudi v "Zwibel-frei" inačici.

Torej marmelada je morda dobra za muhe, ki se pasejo po njej … za pravi power snack pa niti slučajno. Tloris vzhodnega poslopja je kljub častitljivi starosti izjemo optimalno zasnovan. Z drugimi besedami od jedilnice do hladilnika v kuhinji je le nekaj jardov, tako da drugo bazo osvojiš v parih korakih. V hladilniku čaka ostanek večerje … nešto sličnog kao kebap … se pravi lepinja na pol + dresnig na bazi kisle smetane in česna + faširano meso potenstano s pariko, feferončki, paradajzom in ostalim + na majhno zrezana sveža solata. Koko je to fino, vam povem – majka! (Ja, prav si predstavljate – kuhinja je odprtega tipa, gibanje NEomejeno, levi hladilnik vedno odklenjen.) Risanka je že zdavnaj mimo. Zajček dolgoušček, bel ima kožušček … zobe skrtači in gre spat. Štumfi žmohtno zaudarjajo, kot bi jih že cel teden samo obračal. Resda ves čas gruntam, kako bi sproduciral čim manj umazanih cunj in vsak vikend premišljujem, če obstaja možnost, da bi pranje odložil na naslednjega … a zjutraj vendarle vedno obujem frišne štumfe. Zgleda, da je ključnen problem 21-urni delavnik v katerem se bombaž v čižmih intravenozno perpajsa z vonjem nog … s temi mislimi, vihajoč nozdrvi, zaspim.

Ob 6.53 zazvoni budilka mobilnika in po standardnih jutranjih ritualih se ob sedmih dobiva z Jesprom pred hišo: sledi slabe trčetrt ure lahnega kasa vzdolž lične asfaltirane stezice ob obali. Na vaši desni: Morje; rumen krogec, ki gre gor nad njim: Sonce; na levi: v rdeče-rumeno odeta Zemlja …

Družabnik in moralni podpornik se gre pretegovat, jaz pa imam raje slano kopel v kateri že ždi Søren [ø se bere kot o-umlaut v nemščini]. Za 10 minut se grem namočit in oddahnit še sam. Argumenti vsaj trije. Prvič – ura je ravno taka, da ostali 3 koristniki kopalnice (poleg cimerotiča Mathiasa sta vizavi locirana še Rajmund og Cammila fra Norge) vsi navalijo na (al' se reče pod?) tuš in se sam čakanju v vrsti na ta način galantno izognem. Drugič – pasivno zračno hlajenje telesa ni kos pregrevanju. Tretjega pa izpustimo. Večji izziv kot skočiti v 16-stopinjsko morje predstavlja pohod na konec od galebov osranega pomola – še huje pa je splezati po lojtrci nazaj in se obleči. Postopke sem skušal do neke mere zoptimizirati in vsled tega razvil meni lasten stil v katerega detajle se ne mislim spuščat.

Ob osmih je na vrsti prva skodelica kofeinskega eliksirja. Nekako si pridružujem pravico, da bazira na kavi in da je sladek – ponekod ga imenujejo tudi češplova voda. (Pri sebi sem se odločil, da kasneje čez dan zavolj zobovja koristim doping v obliki nesladkanega čaja z mlekom, če je ravno sila in potreba.)

Zajtrk. Pri nas poznan kot Angleški, na Otoku kot kontinentalni … Kruh (iz domače pekarne) je običajno čisto svež, še topel. Samo enkrat do sedaj se je zgodilo, da ni bilo svežega kruha – bile so samo sveže žemlje. Te so vedno dvoje izmed nebroja vrst (tip 400 do 800, graham, s korenčkovimi zrnci, posute z makom, s sezamom …) in oblik (žemlje, kajzarce, pletenice …). V dobrem mesecu bogaboječega strahospoštovanja toplega kruha (in siljenja samega sebe k zajtrkovanju substitutov v obliki raznih mueslijev in koruznih krmil za kure, purane in ptiče (ter američane), ki utišajo lakoto za vsega pol ure) sem uspel na osnovi empiričnih dokazov razbiti tabuiziran mit, da se topel kruh prime želodca, ki da te potem boli. Mami, ni res!

Da so morali trivialne mize, ki so se donedavna šibile pod težo bifeja zamenjati z dvema mizama iz masive XXL – dva le stežka neseta eno, govori že samo po sebi dovolj.

Omembe vredena je čorba, ki spominja na gres in na katei temelji jed [rolkolmefuoe] – [r se izgovarja kot v besedi Koroški Slovenci]. Gre za to, da naj bi bila beseda hecna (čist možno) in težkoizgovorljiva za tujce (pa ni) in se je moraš naučiti takorekoč skoraj prej kot najpomebnejši besedi skål [å se bere kot nemški u-umlaut] in øl [tudi ta o je prečrtan - torej o-umlaut].

Dejansko nas pitajo skoraj kot so nas Martina in sestri (glej prvi stavek točke 5 z dne 5. 9. 2005), ko smo še kot mulci preživljali brezskrbne počitnice v Vrsarju. Tete so nas namreč tako razvajale, da nismo smeli pri zajtrku uporabljeti pribora, ampak smo lahko samo s prstom pokazali na željeno polnilo in hip zatem je bila sveža bigica že namazana s putrčkom in marmeladico ali medkom …

Še bolj kot samo razvajanje pa mi godi korenje, ki ga imamo na voljo vsako jutro. In imamo ga v izobilju! Kot velikemu fenu tega sadu zemlje mi v življenju ne bi mogli napraviti večjega veselja. V enem tednu ga pojem več kot poprej doma v celem poletju, dasi sem doma vsako rajžo, ko sem šel po vrtu izpulil in pohrustal najmanj enega.

Morda le še beseda ali dve o mleku. To je seveda eko- bio- nehomogenizirano. (Trajnega pasteriliziranega (t.j. alpskega) mleka pa itak ne prodajajo nikjer na svetu razen pri nas.) Izbiramo lahko med posnetim, ekstra posnetim in ultra posnetim. To je v oziru gasenja žeje prav dostojen napitek, vsekakor boljši od "mleka" iz pipe (kloriranega). V primeri z mlekom Kramarjevih kravic, ki uživajo svoje dni na travnikih Bloške planote pa si ne zasluži niti imena mleko oziroma bi morali vsaj slednje (bloško) preimenovati v Mleko!

Na hitro še drugi del jutranjega rituala. Nato jutranji postroj vseh profesorjev in vseh 72 študentov v viteški dvorani. Danes brez posebnih obvestil, tema, ki jo je pripravil tovariš Per tudi ne seže do gležnjev Naninim dihjemajočim predavanjem o modifikacijah mobilcev, iPodov in računalniških ohišij ali ulični umetnosti (street artu) …

Delo na projektu, ki sem ga končal že zjutraj (tako da cel dopoldan pisarim mejle), kosilo, predstavitev in evalvacija simbolčkov, ki smo jih zrisali. Ob treh uraden začetek vikenda. Idealen trenutek za "power nap"* (prosti prevod: močno odšvasati eno kratko kitico), ki pa se mu danes v prid drugih užitkov odrečem.

In nato se je zgodila steklenica novozelandskega zlatonagrajenega Sauvignon Blanca iz uvoda, ki sva jo s Sørenom ožela do kraja ravno ob pol sedmi, ko je bilo konec večerje. Popolen tajming!

Onda malo sam razgovarao sa Mariju i došao je i još Zoki i tako … Oni su ovdje več 15 godina ili tako i ona je kuharica … (Ne se križat - v resnici niti tako dobro ne znam govorit, čeprav sem si zaprimejdunal, da se naučim tudi tega svetovnega jezika – saj veste: pričaj srpski i razumjet če te ceo svet.) Izvem, da se da priti v Ljubljano za relativno majhne pare s privatnikom, ki vozi avtobus za praznike … tudi avijoni te znajo prit zelo ugodno, kar bi utegnilo rezultirati v obisku domovine kaj prej kot pa drugo leto.

In potem je bil zdaj. Kaaaaj? 5 je že ura? Res da sem se bil za kako urco ustavil tudi na "ferdagsbaru" in da sem vmes slišal kričanje folka iz fotografije in umetnosti, ki se je očitno že vrnil z ekskurzije v Berlin, ma vseeno mi ni jasno, kaj sem počel za računalnikom zadnje 4 ure. … ne vem če sem res tolko naflancal (potem upam, da bo vsaj kdo prišel do sem), ali tako počasi pišem (potem pač berite hitro) ali je bil pa samo suvinjonček …

PS. Press. V dokumentarno-informativnem uredništvu žnevnika razmišljamo o snemaju igranega dokumentarnega feljtona po gornjem eseju. Zaenkrat naj povemo, da je projekt še v predprodukcijski fazi in da potekajo intenzivna pogajanja z večimi perspektivnimi scenaristi in režiserji. Press.

- - -
*Power snack, power nap, power hour in power party so registrirane blagovne znamke Krabbesholmskih študentov in jih lahko uporabljate le z našim dovoljenjem pod pogoji navedenimi v licenčni pogodbi št. 2736/4447-05.

Dobro jutro, Slovenija

Skoraj nisem porajtal, da je noč mimo … In ko sem se po eni uri tekanja od učilnice do učilnice, od učilnice do jedilnice, od sobe do delavnice že skoraj sprijaznil z dejstvom, da se je harmonija barv – od temnomodre, vijolične do živo rdeče – izpela, sem se vrnil v grafično-dizajnerski domicil, ga zagledal in vzkliknil: "O, Niko! Cool! Pix." Za vas sem uspel odščipniti ščepec žutega skandinavskega sonca, saj sem čul, da ga v domovini stradate.
Hvala Tadeju, Mihu, Tatjani i.o., ki ste me opominjali, vzpodbujali, mi težili in me bodrili ter Andreasu za nesebično posojo.

Učilnico s poglednom na morje, prosim

Žuto skandinavsko sonce

Vzhodna stena šolskega poslopja (še nepreplezana, Tomaž)

Kaj se je ponoči primerilo pred mojim stanovanjem? Tiumfiranje Vikingov?

Slovo od družine

Življenje v teh krajih je drago in denar si služim kakor vem in znam. Spoznal sem ljudi, ki so res korektni in pošteno plačajo. Prihodnji teden nas pride iz Kobenhavna obiskat naš šef Vladimir, saj bi me rad videl. Moji nadrejeni namreč pravijo, da sem zelo nadarjen in bom mogoče kmalu napredoval …
Da ne boste mislili, da znam igrati samo naturščika. Takole sem se včeraj vživel v vlogo mafijskega botra, ganksterja … Bojda spominjam na Nicolasa Caga. Better than original … ;)
Gre za del projekta naših kolegic fotografinj, ki so dobile nalogo posneti "lažne" fotografije. Zaigrati resničnost. Recimo slikati brokoli, ki bo videti kot eksplozija atomske bombe. Takole se je dela lotila paparaci fotografinja Diana.

DODATEK, 3. 9. 2005 – Mami, saj se nisem tako zapustu. V resnici ne izgledam tako obupno (še huje!) in tudi brado sem si danes obril. Imam le še zalizce in pekovske brke. ;)

Naslovnica krimiča

Prvi "zaresen" projekt. Naloga se je glasila nekako takole: Oblikuj naslovnico, hrbet in zadnjo stran knjige – dimenzij teh in teh. Zvrst: kriminalka. Ključne besede vsebine in čustvo: umor, ženska, strah.
Na naslovnici naj bo vsaj: avtor, naslov (poljubno – izmisliš). Na zadnji strani vsaj: opis oz. citat iz knjige. Razvidna naj bo tudi založba.
Pravilo, ki je pravzaprav zakon in velja za vse večne čase: uporabljaj samo in izključno svoje fotografije in ilustracije.
Tukaj vam je na voljo pdf.

Naslovnica

Zadnja stran

Obdelovanje zvoka

Ta teden imamo delavnico zvoka, ki jo vodi gost iz Amerike, elektronski muzikant James Fei, predavatelj na Columbia University, je tudi že nastopal v Cankarjevem domu.
… In proučujemo Johna Caga in podobno psihadeliko. Sem tudi spesnil svoj prvi komad musique concrete z naslovom Monet za kredo in tablo - pesem, ki temelji na kratkem semplu zvoka iz narave in spravi ob živce tudi človeka s še tako debelo kožo! POZOR! Srčnim bolnikom, otrokom in revam poslušanje odsvetujemo. Ostali nabijte zvočnike do konca.

DODATEK, 27. 8. 2005 – V petek je temu sledil še performans – vseh 10 udeležencev delavnice je izvedlo Cagev štikelc Variacije II v 20-minutni izvedbi z okoli 70 zvoki (5-10 na izvajalca). Kraljevale so pavze in izvirni zvoki nenavadnih glasbil. Če uspem dobiti magnetogram, ga zagotovo objavim.