Bentenje čez bentenje

Vsako rajžo, ko se usajam v rubriki "bentim", sem po objavi še slabše volje.

Občutek imam, da je tri četrt slovenske blogosfere neko jamranje in kazanje s prstom na druge in na banalne probleme.

Podobno kot kolumnisti, se vsi spoznajo na vse, imajo mnenje o vsem in kritizirajo (beri: pljuvajo) vse povprek. In če je to v mnenjskih člankih žurnalistov še nekako sprejemljivo (v skladu s sintagmo, da je le slaba novica dobra novica morda celo pričakovano), saj gre mnogokrat za ugledne ljudi, ki so v življenju že nekaj spoznali in so si z dejanji in v številnih zapisih poprej pridobili ugled in izpilili stil, pri blogerjih neredko pogrešem vse lastnosti po abecedi od avtoritete pisca do žilice za pisanje.

Še najhujša pa so jadikovanja o osebnih problemih in zarotah in celemu svetu, ki se je obrnil proti pisunu. Kot da bralstvo ne bi imelo že dovolj težav v svojih življenjih. V skladu z našo zavistno miselnostjo dobesedno ali med vrsticami kar naprej berem tisto, da če je meni krava crknila naj pa še sosedu.

Vsi skupaj tarnajo nekako v duhu Petrovega zapisa Naj nekdo nekaj naredi, da mi bo lepo!

Preljubi, vem, da s tem udrihanjem negiram samega sebe. A hočem reči, cenjeni kolegi, bodite zaboga malo bolj optimistični! Resda ni vse zlato kar se sveti, ampak saj tudi ni vse drek kar smrdi!

FOTO: JANA ZORNIK

Dan mladosti in maturantska parada

Prebral sem, da so tudi letos maturantje plesali. Če se ne motim, je ideja za največjo četvorko na svetu pred leti vzklila iz udarniške akcije obujanja Titove štafete.

In kaj beremo v cajtengih zadnja leta? Da se je obujanje ideje o bratstvu in edinstvu in Titovi štafeti sprevrglo v največjo manifestacijo turbokapitalističnega vrtičkarstva in individualističnega pehanja za slavo in denarjem.

Draga Urška, draga Plesna zveza Slovenije in dragi morebitni drugi organizatorji, sram vas bilo!!!

Vsem ostalim pa vesel dan mladosti, 25. maj.

FOTO: MATEJ DRUŽNIK/DELO

Slovenija – raj pod Triglavom?

Samo še dva bisa k prejšnjemu zapisu.

Res je hudo, če je človek zaplankan. Na jezikovnem tečaju smo brali članek o zobozdravstvu v občini Kolding. Poleg danske učiteljice so v debati sodelovali še Američan, Tržačanka, Poljakinja, Portugalec, dva Nemca, par Francozinj, Kitajka in mogoče še kdo. Vsem se je zdelo zelo fino, da imajo otroci do 18. leta zobozdravnika zastonj. In samo predstavljate si lahko debele poglede, ko sem jim povedal, da do 26. leta (kljub rednim obiskom, neštetim plombam in dvema socialnima zoboma) nisem odštel še niti centa za zobarja. In računam, da – v kolikor si ne bom omislil kakih lepotnih posegov ortodonta – tudi nikoli ne bom. Le komu na čast se plačuje dodatno zavarovanje?! Da bom dobil povrnjenih 20 procentov* stroškov plombe, ki tu stane 130 evrov? Hvala lepa za tako socialno državo!

Toda ne kaže pljuvati vse povprek. So tudi stvari vredne občudovanja. Na primer liberaliziran trg delovne sile, ki se ga naši sindikati bojijo kot hudič križa. Oh, ko bi slovenski novinarji, učitelji tujih jezikov, oblikovalci, študenti in drugi svobodnjaki vedeli kaj jim prinese ureditev po danskem modelu!

• Poznate koga, ki sedaj dela prek avtorske pogodbe ali študentske napotnice, ki si ne bi želel bonitet (a la božičnica ipd.) in pravic redno zaposlenih?
• Poznate študenta, ki si ne bi želel tudi do 50% obdavčitve njegovega dela – seveda ob dvigu tipične (bruto) urne postavke na tukajšnjih 14 evrov/uro (oz. za brihtne ali/in pridne celo 2-3x več)?
• Poznate delavca, ki se ne bi včlanil v sindikat, ki ti po 5 letih članstva (=plačevanja članarine, ki gre v sklad za brezposlenost) zagotavlja v slučaju brezposelnosti redni mesečni dohodek (ne glede na to, če si bil prej redno zaposlen in odpuščen ali pa je npr. vpis tečajnikov v jezikovno šolo upadel in niso podaljšali "honorarne pogodbe")?
  

Mislim, da takih ni dosti in če bi slovenski raji kdo zastavil ta vprašanja (pa četudi bi bile številke pomnožene s koeficientom slovensko-danskega BDP-ja) bi hitro uvidela, da mora na ceste protestirat za spremembe, ne pa proti njim. In država v tej zgodbi zgolj zagotavlja pogoje (=piše kolikor toliko prebavljive zakone) vse ostalo se zmenijo sindikati in delodajalci v dobrohotnih pogajanjih sami.

--
* Vir večine številk in dejstev so pogovori gostilniške narave in temu primerna je tudi natančnost in zanesljivost. Namen zapisa je ilustrativen oris in ne sociološko-ekonomska ekspertiza.

FOTO: Slikomat

Danska – Slovenija 3:0

• 24. 1. 2008, drugi del evropskega rokometnega prvenstva, Stavanger/Norveška: 28:23
• 6. 2. 2008, tretji turnir hokejske serije Euro Challenge, Gomel/Belorusija: 7:1
• 6. 2. 2008, prijateljska nogometna tekma, Nova Gorica/Slovenija: 2:1
  

Pa dijo bono, fantje, dajte se no malo zresnit. Saj vem, da igrači niste nič krivi, kriva je itak da vlada. Ampak, če bo šlo tako naprej si kmalu ne bom upal več na cesto, nego li v šolo, kjer me poznajo.

Želim vam kulturen postni petek. Za vas dela prost, zame pa sodni dan.

Fotografija: Matej Družnik/Delo

Geometrija III: disk

No, pa zašpinimo tole serijo nedeljskih prispevkov o geometriji.

Dasi sem se pridružil borbi Davida proti Goljatu sem konec lanskega avgusta podlegel primitivni želji po hazardu.

Kot velik zanesenjak, takorekoč računalniški guru, sem se lotil popravljanja particij diska brez svežega backupa. Navkljub številnim svarilom o previdnosti in nujni varnostni kopiji. Toda ne, žilca ni dala miru, dokler ni bilo – prepozno. Podatki izpuhtijo v večna lovišča. Živalski krik. Globok vdih. In podatkovno rudarjenje (pretikanje DVD-jev, delo zadnjega kvartala pa na Gmailu in Picasawebu ...).

Posledice relativno neusodne, nauk pa jasen: hazard (t. j. igre na srečo) ne prinaša nič dobrega.

Gre torej za temeljno vrednostno sodbo. Medtem ko Anglija obdavčitev casinojev povečuje na 50%, jo hoče naša banana republika zmanjšati na 17%. Ljudstvo pa zvečine prostodušno izjavlja, da se ga to nič ne tiče oz. ima kvečjemu (posredno) korist od davkov.

Koncu koncev res, vzemimo si za vzor Afganistan in pridelujmo mak – država bo pobrala davkov, da se nam bo vsem vrtelo v glavi, kajne? Hudič bo le, ko bo kaka particija (z diska v glavi) šla rakom žvižgat.

Geometrijska telesa

Veste, v starih časih so ljudje poznali telesa kot npr. jajca, zaboje, piramide, mlinske kamne … Potem je okoli leta 3oo pr. Kr. Platon izumil šeststrani heksaeder, imenovan tudi kocka. Idiot!

Smola, prvi smo bili

Ste se kdaj vprašali, zakaj cel svet pravi testeninam po italiansko "macaroni"? Zato, ker je Italianom prvim šinila v glavo genialna zamisel, da bi jed iz moke in jajc lahko ukradli Kitajcem.
Ali pa zakaj arabskim številkam pravimo tako? Zato, ker je Arabcem prvim padla na misel briljantna ideja, da jih lahko ukradejo Hindujcem.
Je morda še kje kak nevednež, ki se sprašuje, zakaj smučanju cel svet pravi "ski" (ang. "to ski", nem. "skifahren", dan. "at stå på ski", hrv. "skijati" …)? Kakopak, ko pa so se Vikingi prvi spomnili pretkane domislice, da Bločanom ukradejo "smeči".

Pa naj še kdo reče, da je bolje biti prvi kot pa Hitri drugi.

Zakaj (II.)? (Lk 11,23)

2007/4/1 ob 10:53, Boris Mlinar:
> Simon, se eno uro casa imas, da se pobrijes po glavi ;))
>
> ajd
> Boris

§) Zakaj?

ODGOVOR, 2. 4. 2007 ob 1.22 – Boris, za današnji praznik sem si vzel dopust, da sem lahko v miru delal. Ampak glede na to, kako stvari potekajo, bodo verjetno za veliko noč prebarvali moja jajca.

Naravnost povedano: nimam slabe vesti, pa tudi dobrih novic ne. Edino kar obžalujem je, da nisem bil rojen v znamenju ljubljanske banke.

Bog z nami vsemi,
S

Fwd: coca-cola ali voda

> Vem, da si že prebral a vseeno…

Pravilno veš. A vseeno sem prebral še enkrat … In vseeno še vedno trdim, da Coca Cola ni ravno zdrava (kot tudi ni nobena kokakola), še posebno trapasto pa jo je piti za žejo.
Za žejo se pije vodo ali kako drugo nesladkano reč (npr. lipov čaj). Res je, ni čudno, da ima toliko ljudi diabetis. (In ne, nimajo diabetisa samo Američani. Kot tudi ne samo tisti, ki pijejo kokakolo.)

Če piješ Coca Colo, kot poživilo pač še vedno mislim, da ni nič bolj škodljiva kot npr. Red Bull, pravi čaj ali kava (ki povrh še rumeni zobe).

Kar se tiče kisline se mi (po zdravi kmečki pameti) zdi stvar neumesna, saj je kislina v mojem želodcu (HCl, ph 1.5 do 2) stopila doslej še vsak pogrizen noht in zrezek (pa naj je bil "well done" ali "raw"). Bojim se dneva, ko bom v straniščni školjki zagledal lepo ohranjene ostanke zaužitih zrezkov. (Mimogrede: Tudi ne vem od kje prepričanje, da je citronska kislina v Cockti in večini drugih kokakol, nektarjev in sokov bolj zdrava od fosforne kisline.)

Z ostalimi škodljivimi snovmi je pa tako, kot s špricanimi jabuki, gensko manipuliranimi mandarinami, konzervansi v marmeladi in "e-ji" v margarini (ki jo sorodnica ljubkovalno imenuje katran). Vsi smo načeloma proti oz. želimo kupovati tiste brez te sodobne nesnage. V resnici pa narod kupuje tiste na katere je navajen, tiste katere držijo v najbližjem (mini-)marketu oziroma tise, ki jih ponudi najboljši sosed najceneje.

[PS. Da se razumemo. Ta zapis je v prvi vrsti kritika populističnih traparij tega tipa (v isto kategorijo sodijo tudi ministrovi napisi na cigaretnih škatlicah). V drugi vrsti je zagovor svobode do kozarca Coca Cole, ko ta človeku zapaše -- dasiravno nimam nobenega pametnega argumenta za podpiranje (ali druge lepe besede o) Coca Cola Corp.]

Še 1438x960 do konca

Oni dan se je na zaslonu kot strela z jasnega prižgal en stolpec pixlov. (Veliko bolj bi bil vesel, če bi se to zgodilo, kot edina okvara, po dramatičnem padcu po stopnišču iz tretjega nadstropja.) Prižgala sta se le G+B, R se še naprej ponižno klanja navodilom grafične kartice.

Svetloplava vertikala spominja na "guidelie" v fotošopou in zaslon lepo razdeli v razmerju zlatega reza. Skrije se edino, če odprem okno z belo podlago. Tedaj stvari delujejo kot urca (ki se je ustavila ob 9.26 in kaže točen čas točno 2x dnevno).

Včeraj se mu je pridružil še rumen "margin", ki je nastavljen 1 cm od desnega roba. Z Applom se še pogovarjamo, če bo v Leopardu dodana podpora za "snap to" in preprostejše dodajanje novih neposredno z nadzorne plošče.

Ostaja mi še 1438x960 pixlov in čakanje na pocenitev 30" LCD-jev.

Distances.pps

V mojem inboxu se vsakodnevno znajde kaka smešnica, zanimivost, hecen oglas, šala, urbana legenda, pocukrana zgodbica ali kakšna druga reč iz repertoarja t.i. "vic-pornografije". Običajno ošvrknem s pogledom, se včasih nasmehnem … izjemoma celo krohotam in pošljem komu od kolegov. Danes pa

odločno protestiram!

Ne vem kdo je napravil to sranje … in če ima res NASA prste zraven (kar je še huje). Gre za popoln plagiat mojstrovine, ki jo je leta 1977 napravil Charles Eams - slavni ameriški arhitekt, oblikovalec … pravzaprav multiartist.
Oglejte si film Powers of Ten (Potence desete) ali/in spletno stran in presodite sami.