Audio Walk study case

Oni dan sem moral malo posodobiti spletne strani Mihovega Audio Walka Ljubljana in sem se domislil zaznamka, ki je bil na hitro nakracan v mojo beležko lani poleti (za ta blog, ki tedaj ni bil operativen):

Audio Walk >>
g-walking man >> http://freelineskates.com/ >>
g-map san mateo >> http://www.fourio.com/web20map/ >>
g-wiki silicon valley >>
http://en.wikipedia.org/wiki/Silicon_Valley

Čisto točno se ne spomnim več, kaj se mi je zdelo tako prestrašno navdihujoče, a v grobem gre ta dadaistični tok misli in brezciljnega surfanja takole:

• Za favicon Avdio sprehoda sem risal možakarja, ki hodi in sem poguglal, če najdem kaj uporabnega.
• Med zadetki (nemara celo plačanimi oglasi) me je odneslo na Free Line Skates, kjer sem v kontaktih videl da so "izumitelji" iz San Matea (vsaj tedaj so bili, pa mislim, da so imeli objavljen tudi pozdrav za njihove tovariše, ustanovitelje youtuba).
• Da ne bi bil tako neveden kot so neumni Evropejci, ki ne vejo, kje je npr. San Jose (ne, tisti, ki ga imam v mislih ni v Mehiki!) in se hkrati zgražajo nad ignoranco Amerikancev sem poguglal San Mateo.
• Odneslo me je na stran z zemljevidom Web 2.0 podjetij.
• Začel sem se spraševati, kako točno je geografsko definirana Silicijeva dolina in sčekiral Wikipedijo.

A kar je bolj važno, ozavestil sem trenutek, pot do njega in se v duhu Magnolije* vprašal, če je vse skupaj le golo naključje. Premlevat sem začel povezavo med Avdio sprehodom in vsemi tistimi superuspešnimi start-upi, ki v Silicijevi dolini poganjajo kot gobe po dežju. Ne, to ne more biti naključje!

Samo pomislimo, da so fantje iz youtuba, googla in facebooka v nekem trenutku najbrž začeli dovolj podobno kot Miha. Četudi boste ugovarjali, da mešam jabolka in hruške je treba priznati, da je Avdio sprehod neki znanilec. Je simbol mladosti, smelosti, poguma in delavnosti, ki nam jih tako pogosto manjka … Miha pa dokazuje, da korajža velja! Dokler ne poskusiš, ne veš. In več ko bo Mihov, bliže bo Dolina Šentflorjanska Dolini Silicijevi. Stanko Blatnik bi rekel: "Upajmo si mislit."

Naj navržem še nekaj nekoherentnih povezav:

• Finance o Avdio sprehodu
  
• TiPovej, nekje je treba začeti
  
• Kristjan Pečanac, serijski podjetnik, ki ve veliko povedat o venture kapitalizmu
• Paul Graham o tem, zakaj ni več Googlov

--
*Ta film sem pogledal šele pred kratkim (t.j. dolgo po zapisu v beležki), potem ko sem na Mihovem blogu prebral opis Moči jubezni, si ga ogledal in se navdušil za delo Paula Thomasa Andersona. Je to tudi ena od tistih reči …?

Tiramisu

To je za oblikovalce, ki se jim obeta nekaj "all-nighterjev". Resnično "te dvigne gor". Vprašanje je, če je sploh v skladu s pravili Olimpijskega komiteja in etičnim kodeksom Društva oblikovalcev Slovenije. Namigujem na možnost, da gre za doping.

A zadnjo rajžo ni prijel. Tudi tiramisu je le slaščica in ne čudež.

Sestavine (za solidno veliko družbo*):

• 1 bejbi piškoti**
• 500 g maskarponeja**
  
• 4-6 jajc
• ~200 g sladkorja v prahu
• 1-2 sladki smetani
  
• zelo močna sladka kava
• kakav, rum, vanileijev sladkor
  

Piškote na hitro namočimo v kavi, kateri smo dodali malo ruma. Zlagamo jih drug do drugega na dno modela.

Sloj prelijemo s kremo. Drugi sloj piškotov, drugi sloj kreme. (Opcija: tretji sloj piškotov, tretji kreme.) Potresemo s kakavom.

Krema. Ločimo rumenjake in beljake, ki jih vtepemo v čvrst sneg. Posebej vtepemo še sladko smetano. Vse, vključno s sladkorjem (in po želji tudi vanilijevim sladkorjem), vmešamo v maskarpone/skuto.

Okus je boljši, koščki pa lepši, če počiva eno noč v hladilniku; ni pa mus.

--
*Kaj to pomeni? Je zadnjič pravila Yuki (z Japonske), da je bila med prazniki na Tajskem na poroki ene prijateljice. Da je bilo kar veliko ljudi. Po ženinovi strani okoli 800, po nevestini pa okoli 1000 svatov. – Skratka toliko jih brez Božje pomoči že ne boste nahranili.
**Nazadnje sem nabavljal v nedeljo dopoldan v trgovini tipa Hofer in seveda niso imeli nič. Kupil sem 200 g instant biskvita za torte in pasirano skuto (fromage fraiche) in ratal je tiramisu-wanna-be, ki so ga vseeno vsi pohvalili.

Moralni maček in koledar

Ne glede na to, kako se trudim, da bi število zapisov zreduciral na zmerna dva do tri tedensko, se vesti kar plodijo, ker nam – kot kakim najstnikom – "kle čis' dugaja".

V soboto je moja mačkora potrebovala dohtarske "očale". Cimrine sem si sposodil brez njenega vedenja. Nakar so bile izgubljene/so jih ukradli (dolga štorija). Louise jih je imela zelo rada. Zares so bile fine. Take, brez šipc. Zato prihaja za sanjskim vikendom moralni maček. Barnabas bi rekel: "It kind of throws a wet blanket on it all."

Sicer se je pa dodelal Sašin koledar za 2008. Fotoshopana fotka deluje malo fovš. A še kako fino, glede na čas, ki je bil na voljo in velikost izvirnika.

Obiščite Bloke

Od danes do nedelje se Turistično društvo Bloke predstavlja na sejmu Turizem in prosti čas (TIP 2008) v Ljubljani. Imam občutek, da smo napravili prav eno lušno predstavitveno knjižico.

Pravijo, da je polovica denarja za reklamo vrženega stran. Problem je le to, da ne veš katera polovica. TD Bloke, srečno!

Knjižica o družinski mediaciji

Včeraj je po nekaj zapletih naposled romala v tisk knjižica z naslovom Družinska mediacija in njena uporabnost v vsakdanjem življenju. To je že drugi izdelek, ki sem ga oblikoval za zavod RAKMO. To čtivo vsem toplo priporočam. Še bolj pa vam polagam na srce Maretove seminarje. (Spletne strani zavoda pa bodo tudi kmalu potrebovale čutečo roko oblikovalca.)

Blog je mrtev, naj živi blog

Ob migraciji je prišlo do izgube komentarjev. Dragi, tadei, atasmrk, JanezM, MihaM, Dominik, sopvkore, BorisM, Andrei, rok, vlastakorenjak, markoirsic, jurij, Tina, Simona, Balki in krkuscekov hvala za vaše prispevke.
Komentarje poslej ukinjam. Če ima kdo kaj za povedat, naj to objavi na svojem blogu z referenco na moj prispevek ali pa mi napiše prijazen mejl. Pa obilo užitkov ob branju.

Zdravo

Seveda je včerajšnji multimedijski cyber-punk performans prvoaprilska potegavščina, ki ni hecna je pa socialno motivirana.
Nastaja v okviru zadnjega šolskega projekta za sprejemce. Njen namen je opozoriti na probleme potrošniške družbe v kateri živimo in katere najočitnejša manifestacija so sodobne bolezni! (Kdor je na lastni koži, v družinskem ali prijateljskem krogu doživel, ve.)
Vsem, ki ste sodelovali, častim pijačo na prvem mednarodnem, sicer pa že tretjem tradicionalnem trienalnem Pikniku pri Korenjaku, ki bo (najverjetneje) 29. julija.

Na zdravje,
Simon

Filmski kviz

V okviru zadnjega šolskega projekta je nastalo 6 zelo preprostih č-b vektorizacij znanih filmskih prizorov. Kdor ugotovi vse (oz. največ) dobi lepo nagrado. Imena filmov navedite v istem vrstnem redu kot so slike (odgovore sprejemam samo na tem mestu pod komentarji). Pa obilo užitkov …

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

Hirundo Rustica (termozofa)

Naloga se je na ponedeljkovo jutro glasila nekako takole: v 4 dneh izdelaj maketo termozofe v merilu 1:5. Na voljo imaš 60 x 40 x 0,6 cm veliko MDF (Medium Density Fiber) ploščo (t.j. ene sorte iverka). Gostujoči učitelj in mentor: Lars Tingskov Mikkelsen.
Kaj je pravzaprav termo … in kaj zofa? To vprašanje ni dalo spati tukajšnji mladeži.
Glede na to, da prihajam iz krajev, kjer je pol leta zima, pol leta mraz … bi moral to (oz. vsaj prvo) najbolje vedeti.

Na Blokah, pri minus dvaintridesetih stopinjah (ko vsaka izolacija in vsaka peč odpove), nas greje pri srcu, ker se imamo radi. Še najbolj pa se imamo radi za Gregorjevo. In tako je po 2 dneh padla zamisel. Termozofa Hirundo Rustica. Aka kmečka lastovka.

Časa za načrtovanje in izvedbo ni ostalo več dosti, za povrhu so se vrstili nepredvideni dogodki – v sredo izjemno večerno predavanje dveh španskih artistov (ki si zasluži svoje poročilo – pač, nisem si mogel kaj, da ju ne bi povabil na kozarec drameljčana, ki ga sicer nista pila (jaz pa), zaklepetali smo se pa vseeno) in v četrtek nenapovedan obisk Matjaža, ki je bil ravno na potovanju čez Dansko. Tako sem bil prisiljen izkoristiti zlate rezerve (kdaj pa še ni bilo tako?!) in do nadaljnega ukiniti spanje. V petek pet pred dvanajsto (torej ob enih) je bila maketa končana. Silom razmer pobarvana malo šlampasto, drugače brez vsakega kompromisa na račun krnjenja ideje – na kar sem (poleg tega, da mi pantžaga ni odrezala nobenega prsta) najbolj ponosen.

Tehnično gledano gre za dva identična nasproti si stoječa kvazifotelja. Sedalni in naslonski del je narejen iz "sendviča" 4 plošč, pri čemer sta srednji dve plošči samo ob robu (kot distančnik), v sredi je torej zrak. Elementa povezuje "moznik" (povežemo ju lahko na 4 oddaljenostih naslonjala drugega od drugega), ki ju lahko (če ste res tako dolgočasni, da se nimate s partnerjem kaj pametnega pogovarjati) obrnemo v isto smer (proti televizorju?!). Praviloma se na njo usedemo s strani (klasičen frontalen dostop ovira rep, t.j. sprednje noge). Zaradi nizkosti ni najbolj primerna za starejše.

Gre za verzijo 1.0, če se izrazim po računalniško.
Dosedaj znani hrošči:

• uporabljene so neprosojne akrilne barve (oz. premalo razredčene) in skrijejo teksturo,
• uporabljena je črna barva, ki ubija formo (lastovka je temno modra, bolje pa bi bilo uporabiti kaj svetlejšega, npr. sivo) in
• manjše estetske napake.

Seznam predvidenih izboljšav za verzijo 2.0:

• bolj sredinsko locirane noge s kremplji za stabilnost,
• po višini nastavljivo naslonjalo,
• naprednejši sistem za povezovanje elementov,
• natančnejše, strojno graviranje linij,
• odprava hroščev …

Nekaj slik:

Stranski pogled

Odspredni pogled

Tloris

Perspektiva

Vzporedna postavitev

Nekaj utrinkov z razstave (ne nujno najboljša dela):

Levo spredaj: Bladerunner (Christine)

Multifu Sofa (Viola-Rosa)

(Kasper)

39

Po treh skoraj neprespanih nočeh prihaja jutri na prodajne police prva številka magazina za "in" življenjski slog.

Snovalci so v uvodniku zapisali: "Nočemo se hvaliti – sicer pa to ni kompliment – ampak kadarkoli smo videli Playboy, Glamour ali Vogue se nam je zdelo, da si želijo izgledati kot mi, biti mi ampak ne vejo kako."
Bolj kot sama (2-tedenska) stvaritev je predstavljal izziv delo v timu petih kreativcev, petih individumov, petih različnih svetov. Uspelo nam je. Zelo dobro nam je uspelo. In ni nam neuspelo.
(PS. Daniel, sedaj pride končno na vrsto tudi najin logo!)

Iz vsebine 1. številke … lahko pa si prenesete tudi pdf (~6 mega).

Preminuli Bit et al.: "Slava jim!" (2 Kor 5,1)

Kar nekaj izmed vas me je v zadnjih dneh barnilo, kako to da že skoraj mesec dni ne objavljam nobenih novic. Vprašanje je domala tako retorično, kot bi te jaz, dragi tovariš, draga tovarišica, vprašal, kako to da nisem prejel še nobene kartice (kaj šele pisma, da takega z znamko) – pa že dva meseca bivakiram tu gori.
Sebi v bran in vam v veselo branje, pa naj le priglasim uradno pojasnilo naše službe za odnose z javnostmi.

V tistih dneh, ko sem bil zadnjikrat objavljal se je zgodila tragedija beslanskih razsežnosti, ki sem jo s poldvatisočtega klilometra le nemočno opazoval. Gromska strela je pocitrala domači račulanik. Iz trenutnega vtisa, da gre za trivialno odpoved napajalnika se je stvar razvila v dvotedensko nanga-parbat-2 reševalno akcijo podatkov (kot je pripomnil dmnkf, naj bi bil sličen predvsem element nepotrebnosti).

Aja, najbrž mi ni treba poudarjati, da kakšnih pravdanskih backupov nisem imel (pred odhodom sem bil zapekel dvd z arhivom Calvina & Hobbsa, kak giga empetrijev in podobne pomembnosti). Epilog je bil tak, da je klinično smrt preživelo za okoli trideset giga podatkov z mojega tristodvajsetgigabajtnega (raid striping) diskovja.

Mislim, da sem kataklizmo kar dobro prenesel. Kak dan po razpletu sem bil še malo siten, pa dva tedna še nisem ažuriral tegale žnevnika, hujših konsekvenc (kot kaže) ni (bilo). Resnično, resnično pa vam povem tole troje:
1. Arhivirajte vaše podatke.
2. Arhivirajte vaše podatke.
3. Ne nasedajte mitu "hitreje je bolje" – softverski raid prihaja od hudega duha.
In še poduk arhivarja Andreja: "Omnia mea mecum porto. Je pa treba imet dober RAM in precej giga v glavi. Sicer pa kot pravi arhivar prisegam na papir in kože."

Predpogoj za tole novičko je bilo izpolnilo tihe zaobljube, da (prej kot karkoli drugega!?!??) napravim backup trenutnega dela. Rezultat sta dva dvd ploščka, ki mi vlivata upanje, da bo ob ustvarjalnostnem toku 5 giga na mesec moj domači pc kaj kmalu zopet poln. Pa upam, da veste, kaj imate danes za domačo nalogo!

Še čisto kratek brifing o tekočem dogajanju. V petek je bil "ferdagsbar" v organizacij naše "ganggruppe", ki je bil obarvan v gangsta-skem stilu. V anale se bo zapisal, kot eden uspešnejših to jesen, jaz pa sem si ga zapomnil po nečem drugem. Ob 11. uri po odsluženi 1-urni tlaki na blagajniški strani šanka sem se pridružil ekipi "Not Drunk Enough Yet" in tja do 2. ure nam je šlo uresničevanje poslanstva, vizije in ciljev že kar dobro od rok, nato pa so šle stvari svojo pot (navzdol). V soboto sem se zbudil z dvema glavoboloma – prvim (znotraj) kot simptomom mačka in drugim (zunaj) kot posledico udarca v planko postelje. Kaj takega lahko pozdravi samo terapija s kolesom, ki na ta lep sončen dan niti za trenutek ni bila vprašljiva. Destinacija 39 km oddaljeni Viborg, dolžina ture 110 km. Pomaga. Nedelja tudi sončna.

Dobro jutro, Slovenija

Skoraj nisem porajtal, da je noč mimo … In ko sem se po eni uri tekanja od učilnice do učilnice, od učilnice do jedilnice, od sobe do delavnice že skoraj sprijaznil z dejstvom, da se je harmonija barv – od temnomodre, vijolične do živo rdeče – izpela, sem se vrnil v grafično-dizajnerski domicil, ga zagledal in vzkliknil: "O, Niko! Cool! Pix." Za vas sem uspel odščipniti ščepec žutega skandinavskega sonca, saj sem čul, da ga v domovini stradate.
Hvala Tadeju, Mihu, Tatjani i.o., ki ste me opominjali, vzpodbujali, mi težili in me bodrili ter Andreasu za nesebično posojo.

Učilnico s poglednom na morje, prosim

Žuto skandinavsko sonce

Vzhodna stena šolskega poslopja (še nepreplezana, Tomaž)

Kaj se je ponoči primerilo pred mojim stanovanjem? Tiumfiranje Vikingov?

Slovo od družine

Življenje v teh krajih je drago in denar si služim kakor vem in znam. Spoznal sem ljudi, ki so res korektni in pošteno plačajo. Prihodnji teden nas pride iz Kobenhavna obiskat naš šef Vladimir, saj bi me rad videl. Moji nadrejeni namreč pravijo, da sem zelo nadarjen in bom mogoče kmalu napredoval …
Da ne boste mislili, da znam igrati samo naturščika. Takole sem se včeraj vživel v vlogo mafijskega botra, ganksterja … Bojda spominjam na Nicolasa Caga. Better than original … ;)
Gre za del projekta naših kolegic fotografinj, ki so dobile nalogo posneti "lažne" fotografije. Zaigrati resničnost. Recimo slikati brokoli, ki bo videti kot eksplozija atomske bombe. Takole se je dela lotila paparaci fotografinja Diana.

DODATEK, 3. 9. 2005 – Mami, saj se nisem tako zapustu. V resnici ne izgledam tako obupno (še huje!) in tudi brado sem si danes obril. Imam le še zalizce in pekovske brke. ;)

Naslovnica krimiča

Prvi "zaresen" projekt. Naloga se je glasila nekako takole: Oblikuj naslovnico, hrbet in zadnjo stran knjige – dimenzij teh in teh. Zvrst: kriminalka. Ključne besede vsebine in čustvo: umor, ženska, strah.
Na naslovnici naj bo vsaj: avtor, naslov (poljubno – izmisliš). Na zadnji strani vsaj: opis oz. citat iz knjige. Razvidna naj bo tudi založba.
Pravilo, ki je pravzaprav zakon in velja za vse večne čase: uporabljaj samo in izključno svoje fotografije in ilustracije.
Tukaj vam je na voljo pdf.

Naslovnica

Zadnja stran

Obdelovanje zvoka

Ta teden imamo delavnico zvoka, ki jo vodi gost iz Amerike, elektronski muzikant James Fei, predavatelj na Columbia University, je tudi že nastopal v Cankarjevem domu.
… In proučujemo Johna Caga in podobno psihadeliko. Sem tudi spesnil svoj prvi komad musique concrete z naslovom Monet za kredo in tablo - pesem, ki temelji na kratkem semplu zvoka iz narave in spravi ob živce tudi človeka s še tako debelo kožo! POZOR! Srčnim bolnikom, otrokom in revam poslušanje odsvetujemo. Ostali nabijte zvočnike do konca.

DODATEK, 27. 8. 2005 – V petek je temu sledil še performans – vseh 10 udeležencev delavnice je izvedlo Cagev štikelc Variacije II v 20-minutni izvedbi z okoli 70 zvoki (5-10 na izvajalca). Kraljevale so pavze in izvirni zvoki nenavadnih glasbil. Če uspem dobiti magnetogram, ga zagotovo objavim.