Razvoj ideje v koncept in učenje 3d modeliranja

Kot interaktivni oblikovalec moraš obvladati zelo širok diapazon znanj. Na neki način si kot švicarski nož. Še več, ne le da si povprečen opazovalec, psiholog, sociolog, jezikoslovec, govorec, pevec, muzikant, plesalec, oblikovalec, ilustrator, načrtovalec, programer in elektronik … zaželeno je da si odličen v vseh teh disciplinah. Pa brez skrbi, če vam manjka katera od teh veščin in bi vseeno želeli postati interaktivni oblikovalci.

Po eni strani človeka, ki bi vrhunsko obvladal vse ni (ali ga vsaj jaz ne poznam)! Po drugi pa pregovor več znaš, več veljaš v našem fohu še kako drži. In ker se pogosto ukvarjamo z abstraktnimi rečmi, kot npr. razvoj ideje v koncept*, si pomagamo z različnimi orodji za materializacijo teh pojmov. Če že ne moremo svojega koncepta materializirati v obliki delujočega prototipa ga lahko npr. predstavimo v obliki 3d modela ali orišemo v kratkem predstavitvenem filmčku (ali obojem hkrati).

Ob misli na študij interaktivnih medijiev naj bo vaš moto slavni albanski pregovor: "Nihče se ne rodi z brki pod nosom." Če le imate voljo in kanček potenciala, se boste ostalega priučili. Orodje kot je 3d modeliranje ni nobena izjema. Ključno za učenje 3d softvera (à la Maya ipd.), po Henriku Malmgrenu Švedskem I., je, da se naučiš izgovoriti "wireframe" in "widget-bind" s pravim ameriškim naglasom.

Nato si za vzpodbudo ogledaš in analiziraš kup "uauuu" 3d risank:

• Fallen Art
• Rejsen til Saturn
• Beowulf**
  

No, in če imaš srečo, na koncu, ko obrneš cel internet, celo ostane še nekaj časa, da kaj ustvariš.

Pa še nekaj je fino pri učenju 3d-ja. Skoraj vsak problem lahko poguglaš in če veliki pisani ne pozna odgovora je tu še vedno rezervna rešitev v obliki zelo živahne e-skupnosti. Po internetu kroži mit o nekem "Jugoslovanu", ki odgovarja v polomljeni angleščini na vsa forumska vprašanja telebanov v realnem času. To pomeni približno v času, ki je potreben od trenutka, ko stisneš pošlji do trenutka, ko stisneš osveži stran. Sedaj pa hop v akcijo!

--
*To je precej dobra definicija posla interaktivnih oblikovalcev.
**Fotorealizem v 3d modeliranju se še vedno sooča s številnimi problemi (animacija las, človeške motorike itd.) a eno je jasno: glavni igralec v slednjem trailerju gotovo nima problema z identiteto. ;-)

Kaj študiraš? Interaktivne medije.

Kaj študiraš je preprosto vprašanje, ki zahteva preprost odgovor. Matematiko. Filozofijo. Gradbeništvo … V Sloveniji je bil najbrž prvi študij, ki je zahteval odgovor z obrazložitvijo komunikologija. Če ne zaradi drugega pa zato, ker so si izmislili tako blagozveneče ime, ki ga ničhudega sluteča dobra duša, ki pobere naključnega štoparja – komunikologa – v prvo niti ponoviti ne zna: "A komunalogijo, da študiraš?! Kaj to se ukvarjate z znanostjo o komunali?"

V tujini pa obstaja vse mogoče študijev, pod katerih nazivi si Slovenec običajno ne predstavlja dosti. Od študija nutricij (beri človeškega prehranjevanja) do biopsihologije. Med takšne obskurneže prištevam tudi moje ljube interaktivne medije. Zato sam na uvodno vprašanje vedno odgovarjam na dolgo. Ne, ker bi sogovornika želel podcenjevati, toda področje je še mlado in zmeda je velika. Za nepodučenega so interaktivne komunikacije, IT in oblikovanje, interaktiven dizajn, računalniška umetnost, družboslovni in naravoslovni mediji, novi mediji, interaktivna multimedija, integrirani mediji* … vse eno in isto. Pa saj v resnici so si študiji najbrž res precej podobni. Ne pa tudi pridobljena izobrazba. Ta je v največji meri odvisna od študenta in njegovih interesov.

Edina slovenska predhodnica na tukajšnjih interaktivnih medijih Martina Gobec, se je v anale naše šole zapisala z zlatimi črkami. Med tukajšnjo prosveto je postala takorekoč generično ime za Slovenijo**. In prejšnji teden se je ponudila prilika, da tudi sam spoznam to simpatično gospodično. No ona na svoji spletni strani odgovori na vprašanje, kaj je interaktivno takole:

"I think of interactive media as a communication between two (or more) people through a piece of technology. The second question I am being asked (usually right after the first one): 'Is it websites you're making?' Yes, websites too. But internet is just a tool to make something bigger and more complex. Working with robots, games, video, interactive applications, CD-roms and a lot of other subjects."

In predvsem ostalo je tisto, čemur je treba dati največ poudarka***. Učimo se, da bomo oblikovali rešitve za probleme, ki jih danes še sploh ne poznamo. "Napovedovati je zelo težko, še posebej prihodnost," je nekoč dejal danski veleum Niels Bohr. Kaj bo tehnologija omogočala čez 15 let ne ve nihče.

Zamislite si, da bi v pedesetih najeli najboljšega oblikovalca in najboljšega inženirja, recimo Arneja Jacobsna in Boba Taylorja, in od njiju pričakovali najboljše oblikovan mobitel (mobitel kot tak je bil izumljen nekaj let po drugi vojni). Verjetnost za uspeh je približno taka kot pričakovati, da lahko drugo- in tretjeuvrščeni tekač, ki jima zvežeš eno od nog, skupaj prehitita prvouvrščenega! Eden od vzrokov za potrebo po interaktivnih medijih je, da predstavlja oblikovanje materije v zgornjem primeru (t. j. mobitel) – za razliko od stola, kjer je materije 100 % – samo še 40 % (v računalniških igrah pa blizu 0 in industrija videoiger bo po prometu kmalu prekosila Hollywood in pornografijo skupaj!).

Naj skrajšam: tistim, ki na naš foh gledajo s prezirom svetujem namesto ludističnega upiranja novotarijam****, da jih raje sprejmejo kot priložnost. Že Kristus je rekel (Richard Bach pa v Jonatanu Livingstonu galebu na dolgo rekapituliral), da naj človek ne živi samo od kruha!

Tu se bom, nekako v duhu jn 21,25 ustavil. Poslej si bom prizadeval vsak prvi petek v mesecu postreči s kakšnim čarom interaktivnih medijiev*****.

--
* Kar ponosem sem na dovršenost tegale seznama.
** Prvi obisk tukajšnje šole je bil zelo zanimiv: "A iz Slovenije si? Interaktivni mediji te zanimajo? Od tam smo imeli enkrat eno Martino. Ena naših najboljših študentk! Zdaj dela v Londonu za Sony." – Podobno, kot ob vpisu v gimnazijo: "(Simon) Korenjak? A ti si pa brat od Roka?" –"Ja, pa od Tineta tudi," sem ponosno odvrnil. Tako mi je obakrat kot petelinču zrastel grebenček.
*** Samo pomislite, kako zastarelo zveni omemba CD-roma v citatu izpred natanko štirih let.
**** Ima me, da bi na tem mestu dodal kakšno cinično opazko o slovenskem šolstvu, pa ne bom.
***** Upam, da ne v maniri slovenskih kovačevih kobil, ko pisci knjig o tipografiji izdajajo knjige, ki so oblikovno nedovršene in ustvarjalci gibljivih slik pišejo bloge polne statičnih besedil …

Korenjak (s K)*

Zakaj korenjak.si/mon?

Blogerji se trudijo svoja spletna modrovanja nasloviti (in podnasloviti), karseda izvirno in intrigantno, obrazložitve pa sodijo med prve zapise.

Tukaj takega zapisa med "ustanovnimi" prispevki ni bilo. Če malo premislim, še dobro da ne, kajti takrat imena tako ali tako ne bi znal racionalno utemeljiti.

Se je pa primerilo decembra 2005, da je bil naš gostujoči učitelj na Krabbesholmu eden najbolj prodornih sodobnih danskih grafičnih oblikovalcev: Rasmus Koch, avtor celostnih grafičnih podob za npr. Det danske filminstitut, Danish Crafts in Guaraná Power. In ga je sošolec Jesper vprašal za meneje o osnutku logotipa za svoje podjetje imenovano "Jesper Grafisk" (www.grafisk.dk, če se ne motim). V obliko se ni spuščal, je pa dejal, da je ime – no, kaj bi ovinkaril – zanič.

Ob tem je povedal naslednjo priliko. V poslu je začel kot soustanovitelj oblikovalskega studia e-Types. Ko se je njegovo dete lepo razvilo, je začel oprezati za novimi cilji. Zapustil je e-Types in ustanovil svoj studio. Po dolgem razmisleku ga je poimenoval Rasmus Koch Studio. Preprosto kot srbska Voda, ki po desni prehiteva razne Žive, Zale, Dane, Ode in Julke**. Nomen est omen. Dragi moji, jaz sem korenjak Simon s piko. In poševnico.

Mogoče nekega dne odprem še "Oblikovalstvo korenjak.si/mon". Do tedaj pa samo odgovor Velemira Gjurina na vprašanje, zakaj (po SSKJ-ju) nekdo ne more imeti oblikovalstva, lahko pa ima mizarstvo ali črkopleskarstvo. "Kdo pa pravi, da ga ne more? Po SSKJ-ju se tudi reče 'vidim kurec', pa vseeno vidimo 'kurca'."

--
*Alegorija na citat iz filma Metoda Pevca Carmen.
**Kot bi rekel Barnabas Wetton: "Kako očitno!? Le, kako da se tega nihče ni prej spomnil? -Ne vem, nihče se ni."