Moj profil
Moja foto galerija
Išči po blogu
Pošlji komentar  Naroči se na objave – RSS vir

torek, 13. maj 2008

Haha-pornografija v teoriji in praxi

2008/4/8, Dominik Fajdiga:
> včasih preverim, kaj o meni je uvrščeno na indexe (odkar je bilo tam neko
> iskanje pravne luknje glede spanja v študentu;))
>
> in takole zapazim http://korenjak.si/mon/2008/02/haha-pornografija.html
>
> najprej ugotovim, da veliko pozabljam in da bi na izust skoraj rekel, da ni
> moje. pa potem vidim, da bi nekako šlo tudi v zdajšnje mehove (človek misli,
> da ves čas jako napreduje, pa najčešče hodi kar po istih potih, le listje
> spreminja barvo).
>
> mislim, da sem tedaj slonel na neki splošnejši oz. drugi enačbi
> pornografije in sicer, da gre za neučakanost in siljenje, da bi se zgodila
> neka reč, ki pa še ni dozorela. za seme ubijalska želja, da bi gledali, kako
> rase.
>
> morda je ustrezna označba 'posilstvo lepote' - želel jo prisiliti, da se
> pokaže in jo posedovati. kot našopanje medveda, utrganje planike.
>
> več ne bi teoretiziral, zaradi rezkega razkoraka s praxo;)
> hvala, da si zabeležil ta spin nevrona, letnik 2002.
>
> ko sem že približno pri njih, ki krojijo glave:
>
>
> /*
> nje telo bilo je popek, kdo bi rekel - fotošopek.
> */
>
>
> čisto oko želim.
>
> dmnkf.

Zelo tehtne misli.

Najprej naj izpostavim, da sem si pri Dominiku sposodil zgolj termin, preostanek februarskega zapisa ni bil del pogovora iz 2002. V istem dahu tudi priznavam, da zaključek tistega modrovanja o haha-pornografiji ni najbolj posrečen. A gre za teorijo (no ja, zaenkrat še model) v razvoju, ki jo beležim v istoimenski rubriki.

In nenazadnje, vsa ta razmišljanja samo dokazujejo kompleksnost problema s katerim se soočamo.

Do prihodnjega meseca pa razmislite ali obstaja kaj takega kot je etičen spam.

Oznake: ,

petek, 02. maj 2008

Razvoj ideje v koncept in učenje 3d modeliranja

Kot interaktivni oblikovalec moraš obvladati zelo širok diapazon znanj. Na neki način si kot švicarski nož. Še več, ne le da si povprečen opazovalec, psiholog, sociolog, jezikoslovec, govorec, pevec, muzikant, plesalec, oblikovalec, ilustrator, načrtovalec, programer in elektronik … zaželeno je da si odličen v vseh teh disciplinah. Pa brez skrbi, če vam manjka katera od teh veščin in bi vseeno želeli postati interaktivni oblikovalci.

Po eni strani človeka, ki bi vrhunsko obvladal vse ni (ali ga vsaj jaz ne poznam)! Po drugi pa pregovor več znaš, več veljaš v našem fohu še kako drži. In ker se pogosto ukvarjamo z abstraktnimi rečmi, kot npr. razvoj ideje v koncept*, si pomagamo z različnimi orodji za materializacijo teh pojmov. Če že ne moremo svojega koncepta materializirati v obliki delujočega prototipa ga lahko npr. predstavimo v obliki 3d modela ali orišemo v kratkem predstavitvenem filmčku (ali obojem hkrati).

Ob misli na študij interaktivnih medijiev naj bo vaš moto slavni albanski pregovor: "Nihče se ne rodi z brki pod nosom." Če le imate voljo in kanček potenciala, se boste ostalega priučili. Orodje kot je 3d modeliranje ni nobena izjema. Ključno za učenje 3d softvera (à la Maya ipd.), po Henriku Malmgrenu Švedskem I., je, da se naučiš izgovoriti "wireframe" in "widget-bind" s pravim ameriškim naglasom.

Nato si za vzpodbudo ogledaš in analiziraš kup "uauuu" 3d risank:

No, in če imaš srečo, na koncu, ko obrneš cel internet, celo ostane še nekaj časa, da kaj ustvariš.

Pa še nekaj je fino pri učenju 3d-ja. Skoraj vsak problem lahko poguglaš in če veliki pisani ne pozna odgovora je tu še vedno rezervna rešitev v obliki zelo živahne e-skupnosti. Po internetu kroži mit o nekem "Jugoslovanu", ki odgovarja v polomljeni angleščini na vsa forumska vprašanja telebanov v realnem času. To pomeni približno v času, ki je potreben od trenutka, ko stisneš pošlji do trenutka, ko stisneš osveži stran. Sedaj pa hop v akcijo!


--
*To je precej dobra definicija posla interaktivnih oblikovalcev.
**Fotorealizem v 3d modeliranju se še vedno sooča s številnimi problemi (animacija las, človeške motorike itd.) a eno je jasno: glavni igralec v slednjem trailerju gotovo nima problema z identiteto. ;-)

Oznake: , ,

četrtek, 13. marec 2008

Predvelikonočna o potrošništvu

Haha-pornografija niti slučajno niso le virusni oglasi. Ti so po svoje še najbolj nedolžni, saj ne prikrivajo namena. Hujše je prikrito hujskanje*. Res prikrito. Npr. cela fama okoli blogov, bloganja vključno s pričujočim. Redkokdo pomisli, da je lahko ves ta hrup (skoraj zgolj) zavolj enega – zavolj zlomkovega potrošništva. Poučen zapis, ki dokazuje, da smo vsi igralci v tej tragediji imenovani Haha-pornografija, ene navadne počepke:

Technology to Feed Your Tortured Artist's Soul (by Lore Sjober)
http://www.wired.com/culture/lifestyle/commentary/alttext/2007/04/alttext_0418

Naj v računalnik prvi kamen vrže, kdor si ni v nekem trenutku nabavil nove kište zavolj nejevolje nad staro, ki ni mogla gladko gnati mp3-jev hkrati z urejevalnikom besedil ali/in pa v podobni štoriji in n-let transponiranem trenutku novega računalnika, da je predvajal divx-e brez zatikanja.** Še dobro, da imam v stanovanju parket. Štejem si v čast, da še vedno shajam s starim(a) mobitelom(a) in ne posedujem svojega digitalca***, kaj šele objekta poželenja iPhona.

A če dobro pomislim, bi moj monitor še vedno seval, pa čeravno bi živel v kamnolomu. In tudi dejstvo o neposedovanju digitalca je kaj slaba tolažba, ko ga postavim ob bok tistemu iz leta 2000, da mobitela sploh ne rabim ter onemu iz 2005., ko sem trdil, da leptopa pa res ne bom kupoval, saj ko ga enkrat imaš, ni več poti nazaj, v resnici pa zanj sploh ni nobene potrebe. Še pred koncem prejšnjega milenija (torej pred 31. 12. 2000 opa.) je bil Siemens S35i moj, podobno je še leta 2005 padla odločitev, da bo leto 2006, leto v znamenju nakupa 17 palčnega PowerBook-a G4, da sploh ne omenjam, da sem si (tako za vmes) na jesen 2004 kupil tudi Palm Tungsten T2. Tolažim se lahko edinole s prigovarjanjem, da sta bila slednja dva rabljena in kot takšna torej smeti, ki sem ju z nakupom recikliral (=ponovno uporabil).

Ima kdo kako idejo kako se sistemsko spoprijeti s potrošništvom?


--
*Te besede pri verouku nekaj let sploh nisem razumel, dokler se ni nekdo opogumil in "gaspuda" vprašal, kaj pomeni "hujskati". Zgleda, da tlači to našo ljubo mati zemljo še mnogo ljudi, ki je ni v celoti osvojilo. Pa naj še kdo reče, da verouka ni treba.
**Medklic. Ma kakšni piratski filmi neki; vse je to 100x preplačano. (Igričarje pa puščam na tem mestu ob strani.)
***Čeprav sem si ga za potrebe bloga želel že davno ubost.

Oznake:

sreda, 13. februar 2008

Haha-pornografija

Termin haha-pornografija, tudi vic-pornografija, je okoli l. 2002 nemara skoval in prvi uporabil Dominik Fajdiga. Zdi se mi tako posrečen, da sem ga takoj posvojil. Gre za plehek žaner, največkrat viden v pojavni obliki kratkega hecnega, očarljivega ali/in dih jemajočega filmčka (lahko pa tudi ubesedene urbane legende, power-point predstavitve, slike, stripa ali drugih oblikah, ki so primerne za enostavno, hitro in univerzalno razpečevanje), katerega nastanek se približno pokriva s pojavom računalnikov in se krepi vzporedno z razširjenostjo le-teh in še pomembneje, z vedno večjo razširjenostjo interneta in naposled doseže kulminacijo v YouTube-u in agregatorjih tipa Izklop in StumbleUpon.

Vprašajmo se, kaj je torej pornografija. Pornografija: iz Grščine pornographos – porne ‘prostitucija’ + graphein ‘pisati'. In kaj je prostitucija? Prostitucija: pojav, da se (nekdo) odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi: politična prostitucija; prostitucija v umetnosti.*

Za pisanje o kakšni nevredni ali zlonamerni uporabi talentov zavoljo osebnih ali finančnih koristi torej gre? Te črtice, slike in filmčki nimajo neke inherentne, njim lastne negativnosti (tako kot je nima npr. erotika, kot takšna) – celo nasprotno, gotovo se da najti številne dobre lastnosti. Ampak v nasprotju z vicem, ki ga pove Francelj za gostilniškim šankom (pa četudi mu jih nato sledi še 10 ali 100, t. j. končno mnogo), in ga jemljemo za nekaj dobrega, so internetne videosmešnice ničvredna navlaka, haha-pornografija. Zakaj? Skladno z naravo medija je količina tovrstnega gradiva navidez brezmejna. Humor pa je (tako kot erotika v "klasični" pornografiji) zlorabljen za dosego cilja – koščka naše pozornosti in (še posebej v primeru t. i. "viral-marketinga") kovanja dobička. Spomin na prejšnjega zbledi že ob gledanju naslednjega in tako naprej v spirali, ki vodi v odvisnost. Le-ta pa v najboljšem primeru zgolj krade čas odvisneža, v najslabšem pa pelje vse v maloro …

Lahko pa se seveda tudi motim.


--
*Povzeto po Oxford American Dictionaries in SSKJ.

Oznake: ,