
Skoraj nisem porajtal, da je noč mimo … In ko sem se po eni uri tekanja od učilnice do učilnice, od učilnice do jedilnice, od sobe do delavnice že skoraj sprijaznil z dejstvom, da se je harmonija barv – od temnomodre, vijolične do živo rdeče – izpela, sem se vrnil v grafično-dizajnerski domicil, ga zagledal in vzkliknil: "O,
Niko! Cool! Pix." Za vas sem uspel odščipniti ščepec žutega skandinavskega sonca, saj sem čul, da
ga v domovini stradate.
Hvala Tadeju, Mihu, Tatjani i.o., ki ste me opominjali, vzpodbujali, mi težili in me bodrili ter Andreasu za nesebično posojo.

Učilnico s poglednom na morje, prosim

Žuto skandinavsko sonce

Vzhodna stena šolskega poslopja (še nepreplezana, Tomaž)

Kaj se je ponoči primerilo pred mojim stanovanjem? Tiumfiranje Vikingov?
Oznake: delo, krabbesholm, življenje je lepo
<< Domov