Premiki

Nekako nenadejano je prišla. Selitev. Iz Palače (Palaeet) v Gozd (Skoven), iz dvoposteljne v samsko sobico, iz idilične hišice z malimi enostekelnimi v pritlični kubus z velikimi termopan okni. V mojo sobo se je naselila Diana, dekle mojega (sedaj že bivšega) cimra Mathiasa. No ja, kaj moremo, če se imata rada.

Moja nova "meniška celica" se mi dokaj dopade. V Skandinaviji se vse vrti okoli pojma hygge, ki v grobem pomeni nekaj podobnega kot "toplo in udobno" (ang. "cozy"). No sobica je še kar hygge … če na bolšjaku stauham kako preprogo pa bo čisto hygge.

Pohištvo je zgodba zase. Sila zanimivo, tudi funkcionalno (vsekakor 100x bolj, kot omarica, ki sem jo posedoval poprej), hiba je le, da je črne barve in se vsak prahec vidi že na daleč. In prah sem zapazil jaz, ki sem slep zanj + poprej je bila notri stanovalka, ki je non-stop "glancala" >> kaj šele bo sedaj?

Boril se bom hrabro in odločno. V duhu moje teorije o recikliranju z visoko dodano vrednostjo sem gate, ki so bile ob zadnji žehti spoznane za raztrgane, za vsak slučaj vseeno še spravil. In glej, že je tu nova naloga za ta kos odslužene bombažne tkanine: poslej bo to krpa za prah. Naj se vojna proti terorizmu začne: ne prah le metla bo sovrag.

Nenaseljeno pohištvo

Avtoportret