Smørrebrød
PREDINTRO
Vzpodbuda dobro dene. Upam, da po letu suhih prihaja obdobje debelih krav za ta blog. Iz Napotovega zapisa v zapis (tudi na to temo imam nekaj za povedat) me bolj peče vest, da ta članek mastim že 3 leta … zdaj se pa – se že kar vidim! – ustavit ne bom mogel.
INTRO
Stric Toni je bil v šestdesetih na praksi na Danskem. Če je dežela že tedaj premogla več prascev in svinj (v pomenu živali, ne kategorija ljudi) kot prebivalcev ne vem. Vem pa, da je domače ob povratku (in torej zaključku službe "diplomiranega svinjskega pastirja" – hec, hec) razsvetlil z dvema danskima kulinaričnima poslasticama.
Prva se je – according to my father – imenovala "gréd". Dolgo je trajalo, da sem sladico, ki smo jo doma poznali pod tem izrazom povezal z "rødGRØDmedfløde" (v splošnem je "grød" kaša, v partikularnem pa jagodna hladetina, ki jo je z vzvratnim inženiringom fotr kar dobro poštudiral).
Drugi bi naj se reklo "samlebrot". In tako so oča ob vandranju po Kopenhagnu leta 2000 brez posebnega ženiranja povpraševali po specijaliteti imenovani "samlebrot". Meni se je vse skup zdelo "mal' neumno", a našel se je oštir, ki nas je poštekal. –"Aaaa, 'smørrebrød'!!," je najbrž dejal. Naročili smo 5 različnih. Jaz sem fasal rezino hladne tanko odrezane svinjske pečenke na nekem zanikrnem kruhu in obilo zelenjavne dekoracije. Prevevali so me mešani občutki. Tolažil sem se, da smo sigurno narobe naročili. Ali pa da gre za pajzel 2. kategorije, kjer servirajo hladno hrano od prejšnjega dne. Ne, to že ne more biti višek danske gastronomije, sem si mislil.
Seveda, kot najstnik nisem štekal skandinavskega minimalizma s smislom za harmonijo okusov in višek estetske dimenzije hranjenja mi je tedaj predstavljala bujno obdarjena kelnarca …
GLAVNA TEMA
Izraz "smørrebrød" je dobesedni ekvivalent nemškega "Butterbrot". Toda kjub askezi, ki jo obe zloženki nakazujeta, pomeni danska neskončno več.
Nekega sobotnega jutra pet let po kopenhagenski izkušnji, ko sem ravno na sveže osvojil, kaj pomeni "smør" in kaj "brød", sem vprašal sošolko, če je to črn rženi kruh namazan s putrom in obložen z vsem mogočim – kar srce poželi, pač. Prijela se je za glavo: "Kje pa! Točno se ve, kaj spada na določeno vrsto obloženih kruhkov, drugače niso vredni imena 'smørrebrød'!" Ko pa človek nadalje vrta, kaj in kako hitro ugotovi, da ta "točno se ve" drži v najboljšem primeru za širši krog družine.
Vseeno se da zaključiti, da v tem in tem primeru drobnjak mora biti obvezno prisoten. Ampak to le v Kopenhagnu. V Århusu je njegova raba v dani situaciji strogo prepovedana. V Odenseju pa je lahko, vendar samo, če je zunaj zračni pritisk konstanten in relativna vlaga ne presega kritične meje*. ;-)
Nauk: bodite izvirni in ustvarjalni, ampak ne preveč. Držite se nenapisanih pravil, kar zna biti za nepoznavalce tricky.
VARIACIJE NA TEMO
Torej brez masla in danskega rženega kruha ne bo šlo. Za prvi poskus bo zadoščal pumpernikl, ki ga držijo v Hoferju. Za drugič pa bomo njega pripravo jemali že na tem mestu. Kruh namastite potem pa za začetek uberite katero od teh kombinacij:
OUTRO
Svoboda je bolj kot cenjena pravica in priročen izgovor velika odgovornost. Študentarija tudi hitro pripravljene (in skromno založenemu hladilniku primerno siromašne) variacije imenuje smørrebrød. Šifra: "Ni za obiske." Jaz si bom to herezijo drznil objaviti, ker ta hip nimam nobene lepše fotke pri roki. Če bi čakal nanjo, bi utegnil porabit še 3 leta za objavo tega prispeveka.
--
*Nekako tako, kot pri kranjski klobasi. Točno se ve, kako mora biti narejena, pa je niti dva mesarja ne naredita enako.
Vzpodbuda dobro dene. Upam, da po letu suhih prihaja obdobje debelih krav za ta blog. Iz Napotovega zapisa v zapis (tudi na to temo imam nekaj za povedat) me bolj peče vest, da ta članek mastim že 3 leta … zdaj se pa – se že kar vidim! – ustavit ne bom mogel.
INTRO
Stric Toni je bil v šestdesetih na praksi na Danskem. Če je dežela že tedaj premogla več prascev in svinj (v pomenu živali, ne kategorija ljudi) kot prebivalcev ne vem. Vem pa, da je domače ob povratku (in torej zaključku službe "diplomiranega svinjskega pastirja" – hec, hec) razsvetlil z dvema danskima kulinaričnima poslasticama.
Prva se je – according to my father – imenovala "gréd". Dolgo je trajalo, da sem sladico, ki smo jo doma poznali pod tem izrazom povezal z "rødGRØDmedfløde" (v splošnem je "grød" kaša, v partikularnem pa jagodna hladetina, ki jo je z vzvratnim inženiringom fotr kar dobro poštudiral).
Drugi bi naj se reklo "samlebrot". In tako so oča ob vandranju po Kopenhagnu leta 2000 brez posebnega ženiranja povpraševali po specijaliteti imenovani "samlebrot". Meni se je vse skup zdelo "mal' neumno", a našel se je oštir, ki nas je poštekal. –"Aaaa, 'smørrebrød'!!," je najbrž dejal. Naročili smo 5 različnih. Jaz sem fasal rezino hladne tanko odrezane svinjske pečenke na nekem zanikrnem kruhu in obilo zelenjavne dekoracije. Prevevali so me mešani občutki. Tolažil sem se, da smo sigurno narobe naročili. Ali pa da gre za pajzel 2. kategorije, kjer servirajo hladno hrano od prejšnjega dne. Ne, to že ne more biti višek danske gastronomije, sem si mislil.
Seveda, kot najstnik nisem štekal skandinavskega minimalizma s smislom za harmonijo okusov in višek estetske dimenzije hranjenja mi je tedaj predstavljala bujno obdarjena kelnarca …
GLAVNA TEMA
Izraz "smørrebrød" je dobesedni ekvivalent nemškega "Butterbrot". Toda kjub askezi, ki jo obe zloženki nakazujeta, pomeni danska neskončno več.
Nekega sobotnega jutra pet let po kopenhagenski izkušnji, ko sem ravno na sveže osvojil, kaj pomeni "smør" in kaj "brød", sem vprašal sošolko, če je to črn rženi kruh namazan s putrom in obložen z vsem mogočim – kar srce poželi, pač. Prijela se je za glavo: "Kje pa! Točno se ve, kaj spada na določeno vrsto obloženih kruhkov, drugače niso vredni imena 'smørrebrød'!" Ko pa človek nadalje vrta, kaj in kako hitro ugotovi, da ta "točno se ve" drži v najboljšem primeru za širši krog družine.
Vseeno se da zaključiti, da v tem in tem primeru drobnjak mora biti obvezno prisoten. Ampak to le v Kopenhagnu. V Århusu je njegova raba v dani situaciji strogo prepovedana. V Odenseju pa je lahko, vendar samo, če je zunaj zračni pritisk konstanten in relativna vlaga ne presega kritične meje*. ;-)
Nauk: bodite izvirni in ustvarjalni, ampak ne preveč. Držite se nenapisanih pravil, kar zna biti za nepoznavalce tricky.
VARIACIJE NA TEMO
Torej brez masla in danskega rženega kruha ne bo šlo. Za prvi poskus bo zadoščal pumpernikl, ki ga držijo v Hoferju. Za drugič pa bomo njega pripravo jemali že na tem mestu. Kruh namastite potem pa za začetek uberite katero od teh kombinacij:
- segreta domača jetrna pašteta s hladno rezino popečene slanine in rezino rdeče pese (če boste rdečo peso pripravljali sami jo ne ribajte temveč narežite na polcentimetrske kolutiče),
- vložen hering (lahko v curijevi omaki), tanka rezina čebule, potresen s hladno, hrustljavo prepraženo čebulico (danci jo kupijo, jaz nasekljano čebulo popražim na zlatorjavo, dam na peki papir in hrustjavo posušim v pečici),
- hladna rezinica svinjske pečenke (s hrustljavo zapečeno ekspandirano kožo), s sladkim rdečim zeljem in povrhu okrašena z rezino pomaranče,
- hladna rezinica (rare) goveje pečenke, z remoulado in nasekljanim drobnjakom povrhu, opcija: kolešček trdo kuhanega jajčka ali
- dimljen losos in gamberi z remoulado, rezino limone in svežim koprom za okras.
OUTRO
Svoboda je bolj kot cenjena pravica in priročen izgovor velika odgovornost. Študentarija tudi hitro pripravljene (in skromno založenemu hladilniku primerno siromašne) variacije imenuje smørrebrød. Šifra: "Ni za obiske." Jaz si bom to herezijo drznil objaviti, ker ta hip nimam nobene lepše fotke pri roki. Če bi čakal nanjo, bi utegnil porabit še 3 leta za objavo tega prispeveka.
--
*Nekako tako, kot pri kranjski klobasi. Točno se ve, kako mora biti narejena, pa je niti dva mesarja ne naredita enako.
Oznake: ščepec vegete
avtor Simon Says
<< Domov