Neumnost človeška je brezmejna III in osnove termodinamike
Louise v svoji presveti vestnostni ostanke hrane takoj po jedi porine v hladilnik. Vse lepo in prav, če ne bi šlo za nekaj litrov juhe, ki je še pred nekaj trenutki vrela na šporhetu. Da solata ovene še preden zapre vrata hladilnika, je jasno. In naj se trudim razlagat kolikor hočem, punca ne lajšta tega, da pisker, ki ga postaviš v (hladno) vodo in malo pomešaš, takorekoč v momentu izenači temperaturo z okolico. Draga Lojzka, nimaš pojma.
Da sploh ne omenjam bistroumne navade hrambe česna v hladilniku (do mojega prihoda v stanovanje). Blagodejna temperatura in visoka vlaga sta bili kot dobro načrtovana "topla greda", da je česen v nekaj dneh kalil in ga je 3/4 vrgla stran.
Našteval bi lahko še ure in ure, a tak sadist pa vseeno nisem.
(Konec nadaljevanj.)
P.S. Dolžan sem še epilog drame z njenimi izposojeno-ukradeno-pogrešanimi očali. Konec aprila, ko so bila očala de facto razglašena za izgubljena, se je v pogovoru s sošolcem pokazalo, da ležijo pri njemu doma. Konec dober, vse dobro.
Oznake: velike malenkosti, življenje je lepo
<< Domov